Kako sem potovala?
V torek, 31.7., sem iz Munchna odletela proti Ugandi in prispela v Kampalo, glavno mesto, naslednji dan. Tam sem prespala, potem pa se z lokalnim avtobusom odpeljala proti Kabaleju na jugu drzave, kjer meji z Ruando. Potovala sem s tremi velikimi skatlami daril slovenskih donatorjev,
foto: Na letališču v Munchenu.
velikim in manjsim nahrbtnikom. Ko sem po osmih urah fjakanja prispela na cilj, sem bila prvic v zivljenju obkrozena s tolikimi crnci … Nobenega belca. In vsi so pritekli, mi pulili z rok nahrbtnike, vsak je hotel vzeti eno skatlo … In takrat sem skoraj zakricala: “Stop!” Se danes sem presenecena, kako sem bila lahko tako pogumna. Ampak, ce ne bi, bi vsa moja prtljaga odsla na razlicne konce. Fantje so se v trenutku umirili in me obkrozili. “Now, I must smoke a cigarette and then we can talk.” Mirno so stali. Bili tiho. Cez kako minutko je prisel en fant in mi ponudil prevoz in takrat je drugi, ki je bil ze prej tam, rekel: “Let her smoke a cigarette. Then we’ll talk.” 
Jackson me je odpeljal do Edirisine lokacije, kjer so me ze pricakali Marjana, Pamela in Enya.
foto: Edirisa v Kabaleju.
Ogledala sem si njihovo trgovinico fair trade z lokalnimi izdelki, vecinoma kosarami in maskami, in muzej, ki prikazuje, kako so ziveli davno tega. Potem smo se odpravili na Bunyonyi Lake. 10 km smo se vozili pol ure z avtom … To je bil cetrtek.
V nedeljo sem nadaljevala pot nazaj do Kampale, kjer sem se pridruzila Mihovi skupini in smo sli v ponedeljek, 6. avgusta, na Sippi Falls, kjer smo bili do cetrtka, 9. avgusta.
foto: 1. Pogled na Sippi slapove iz moje hišice. 2. Treking do slapov. 3. Pod slapovi z Nežo, Tadejo in Hano.
Od takrat naprej sem potovala sama. Najprej v Jinjo oz. Bujagali Falls na vzhodu Ugande, (rafting po Belem Nilu, izvor Nila, trznica, super, najboljsi chapati) do nedelje, 12.,
foto: Beli Nil
potem na severo zahod na Murchison Falls (lev, levinji, sloni, zirafe, hipoti, krokodili, bambiji, antilope, bivoli, srnice, jeleni …) od 13. do 15.,
na kar sem spet prespala v Kampali, si jo ogledala v cetrtek 16. (ena redkih turistk, ki sem jih uspela pregovoriti, da so me spustili v parlament, mi ga razkazali, mi dovolili, da ga fotografiram, prijetno popoldne sem prezivela v African Craft Village)
in se isti dan vrnila na Jinjo.
Tam sem bila do petka zvecer, ko sem se vrnila v Kampalo (ura in pol voznje).
foto: African Craft Village
V soboto, 18., sem odsla s trajektom (3 ure voznje) iz Entebbe na Ssese otoke. Bele pescene plaze. Chill out.
Tam sem v campu, ki je v lasti Nizozemca, najela velik sotor z viseco mrezo tik ob belo pesceni plazi za manj kot 2.000 sit. (Ugandske silinge mi je lazje preracunavati v tolarje, ker odvamem samo eno niclo.)
Na otoku sem prespala stiri noci, tam sem se v nedeljo v protestantski cerkvi udelezila tudi maše.
V sredo, 22., sem se vrnila v Entebbe, kjer je letalisce (cca 40 km iz Kampale), kjer sem vceraj prezivela krasen dan, pohajkovala po mestu, spoznala ogromno simpaticnih domacinov, sla k frizerju, da mi je po vsej glavi naredil kitke (za 2.000 sit), take afriske, in danes, 23., se popoldan vracam v EU. Okoli polnoci bom prispela v Dubaj, kjer bom prespala in ob 8h zjutraj nadaljevala pot v Munchen, od koder potujem jutri popoldan naprej v Barcelono. Evo, tako na hitro.
